Gledališki abonma

Prešernovo gledališče Kranj

Proletarska komedija, 100 minut brez odmora

21. in 22. oktobra 2024

Avtor: Dario Fo
Režija: Ajda Valcl
Igrajo: Vesna Pernarčič, Aljoša Ternovšek, Vesna Slapar, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Dominik Vodopivec in Jure Pogačar

Kaj sploh lahko za ta denar? Zgodba te duhovite, a hkrati ostre Fojeve družbenokritične farse se začne tik po uporu v trgovinskem centru, ko se ženske, ogorčene nad ponovnim dvigom cen, odločijo, da temu naredijo konec. V uporniškem zanosu ženske v hipu stopijo skupaj, saj imajo dovolj neprestanega izkoriščanja in višanja cen osnovnih živil, zato sprva zahtevajo polovično ceno, pozneje pa jih jeza in upor pripeljeta tudi do tega, da si živila preprosto stlačijo pod obleke in z njimi odkorakajo domov.

Zanimiv obrat pa Dario Fo v zgodbi doseže s »feminističnim zapletom« in absurdnimi komičnimi zapleti z njihovimi možmi, saj morajo ženske svojo uporniško gesto »proletarske nabave« skrivati ne le pred policijo, ampak tudi pred svojimi »pravičniškimi« zakonskimi partnerji.

Ob neustavljivem valu podražitev, ki smo jim znova priča, pa pridobiva komedija Vse zastonj! Vse zastonj! še večjo aktualnost, kljub temu da je bila napisana že leta 1974.

Predstava je bila žlahtna komedija po izboru žirije na Dnevih komedije 2023.

Amanart – Zavod za kulturne dejavnosti

Reciklirana monodramedija, 80 minut brez odmora

18. in 19. novembra 2024

Avtorica besedila, režiserka in igralka: Maja Gal Štromar
Scenografija: Mišo Maznik

Absurdanija, d. o. o., je družbeno angažirana monokomedija (reciklirana monodramedija), ki se navidezno ležerno sprehaja med različnimi gledališkimi žanri, od stand upa, do politične satire in groteske, absurda ter poetičnega gledališča, v kateri se predstavijo trije dramski liki, skorajda že karikature današnjega časa: Antígena – epidemiologinja po sili razmer, Alenka – slovenska vplivnica in Bogomila Branislava Ropotova – kandidatka za predsednico države. V bistvu gre za sodobno pelin-komedijo z močnim sporočilom, ki jo podpisuje dramatesa in avtorica Maja Gal Štromar, ki v predstavi tudi igra. V predstavi je avtorica ob svojem avtorskem besedilu uporabila še drobce besedil Ivana Cankarja in Prežihovega Voranca, odlomek iz Racinovega Britanika ter odlomke iz avtoričine monodrame Preživela – Amelia E. Besedilo je nastalo leta 2021, zato je vsaka podobnost z osebami, dogodki in kraji zgolj naključna, slučajna in nenamerna.

Avditorij Portorož

Glasbena komedija, 90 minut brez odmora

Januar 2025

Avtor: Iztok Mlakar
Režija: Vito Taufer
Igrajo: Iztok Mlakar, Vesna Pernarčič/Marjuta Slamič, Urška Taufer, Peter Harl, Ilija Ota
Glasbeniki: David Šuligoj, Roman Kobal, Matjaž Švagelj

Pegula je člouk, ka razmišlja strašno malo,
najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo,
pegula je člouk, ka si je napravu škuodu
že s tem, da je na svetu, že s tem, da se je rodu ...
pegula jst, pegula ti, pegule smo usi ...
In naj živijo pegule! Na njih ta svet stoji!

It was dark and stormy night... Era una notte buia e tempestosa... C’etait une nuit sombre et orageouse... Es war eine dunkle und stürmische Nacht... Skratka: bila je temna in viharna noč, kot na začetku vsake kriminalke v svetovni literaturi, zgodbe o ljudeh, ki stopijo na napačno stran zakona, zgodbe o kriminalu in zločinu. Elvira in Ugo sta reven zakonski par, ki zaradi deložacije ostane na cesti. Da v strašnem zimskem viharju ne bi zmrznila, se zatečeta v bogataško vilo, ki jo je lastnik, kot kaže, v paniki zapustil. Kot se spodobi za dva razsodna človeka v stiski, se najprej spreta na življenje in smrt, zatem pa nenadoma pozvoni pri vratih. Na Elviro in Uga se usuje ves kriminal in zločin tega sveta. 

Slovensko ljudsko gledališče Celje

Grenka komedija, 70 minut brez odmora

10. in 11. februarja 2025

Avtor in režiser: Matteo Spiazzi
Igrajo: Žan Brelih Hatunić, David Čeh, Maša Grošelj, Lucija Harum, Aljoša Koltak, Rastko Krošl, Urban Kuntarič, Manca Ogorevc, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik, Branko Završan 

Grenka komedija Paradiž je umeščena v dom starejših v manjšem slovenskem kraju in prikazuje življenje skupnosti oskrbovancev. Temelji na dokumentarnem (spominskem) gradivu, zato je avtentična in ne podlega sentimentalnosti. Temo staranja vpeljuje skozi povezane teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne) izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Paradiž ne želi biti (samo) dokumentarno pričevanje, temveč sodobna pravljica, ki slavi življenje – z enakimi možnostmi za vse. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starostnikom zbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa zbudijo grenek smeh prepoznave. Paradiž je pretežno neverbalna predstava, ki temelji na igri z masko v maniri Spiazzijeve specializacije – commedie dell’arte. Predstava želi opozoriti na nenadzorovano odtekanje samoumevnega časa, ki ga v vsakdanjem služenju kapitalu preživljamo precej nekakovostno, k vrednim stvarem pa pristopamo instantno, nestrpno, raztreseno. Kdaj smo recimo nazadnje sedli na udoben stol in se brez besed zazrli skozi okno? 

Predstava je bila žlahtna komedija po izboru žirije in občinstva na Dnevih komedije 2024.

Mestno gledališče Ptuj in Prešernovo gledališče Kranj

Gledališka črtica, 120 minut brez odmora

19. in 20. maja 2025

Avtor: Lovro Kuhar - Prežihov Voranc
Režija: Jernej Lorenci
Igrajo: Darja Reichman, Živa Selan, Blaž Setnikar/Gregor Luštek k. g., Branko Jordan k. g.

Boj na požiralniku, slovenska literarna klasika, govori o pretresljivi zgodbi Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji. V današnjem času iz te kultne zgodbe razbiramo tudi tiste »spregledane«, še ne do konca izrečene plasti. V bitki z zemljo in v bitki za preživetje se je na kmetih dogajalo nasilje nad otroki in živalmi, ki je zaznamovalo številne generacije. In mi smo »vnuki svojih dedov«; prav o tem nam želi spregovoriti Vorančev Boj na požiralniku. Spregovori nam o neizmerni krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod. Zgodba Dihurjeve družine tako ni le zgodba iz neke daljne ruralne preteklosti, ampak zgodba, ki jo še kako živimo tudi danes, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj, čeprav mogoče v malce bolj »sofisticirani« in prikriti obliki. Nasilje zaradi eksistencialnih stisk in nemoči, v boju z zemljo in birokracijo, ne glede na vas ali mesto, zmeraj najde svojo pot do krutosti. Režiser Jernej Lorenci se je te tematike dotaknil na svoj pretanjen in radikalen uprizoritveni način.