Skoči na glavo Skoči na vsebino Skoči na nogo

V ŽALCU
VEDNO DOGAJA

Fontana piv Zalec
Razstava Dvorec Novo Celje | Procesi spominjanja in pozabe
Četrtek, 18. julij 2024nedelja, 13. oktober 2024
Dvorec Novo Celje
Vstop je prost.

Vljudno vas vabimo na ogled razstave


DVOREC NOVO CELJE
Procesi spominjanja in pozabe
Dokumenti/Pričevanja/Sodobne likovne intervencije,

ki bo na ogled do 13. oktobra 2024.

Dvorec bo odprt vsak petek, soboto in nedeljo od 17. do 20. ure ter med tednom po predhodni najavi na tel. št. 041 338 519.

Sodelujoče institucije pri pripravi in izvedbi razstave:

ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru s študenti (Marko Balažič, Noemi Čop, Rebeka Kerčmar, Urška Kiselak, Kristijan Matjašič in Saša Preložnik Šimac), Muzej novejše zgodovine Celje in Medobčinska splošna knjižnica Žalec.

Oblikovanje razstave in promocijskega gradiva: Jože Domjan

Tehnična izvedba razstave: Super tehnik, Andrej Črepinšek, s. p. in Grenko tisk

Za izposojo likovnih del se zahvaljujemo Pokrajinskemu muzeju Celje in Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

Odprtje razstave je bilo v četrtek, 27. junija 2024, ob 19. uri v Dvorcu Novo Celje.

Prvi del razstave je pripravila dr. Polona Vidmar s študenti umetnostne zgodovine in govori o zgodbah iz življenja lastnikov dvorca, razvoju arhitekturnega kompleksa ter njegovi opremi od konca 16. stoletja do leta 1930, ko je prešel v roke Dravske banovine. Usoda dvorca se nadaljuje v raziskovalnem navdihu avtorjev dr. Marije Počivavšek, Karmen Kreže in Uroša Goveka do leta 1981, ko je povsem okamenel v pozabi. Zgodovina je podana v zanimivi interpretaciji; pisne vire in fotografsko gradivo iz zasebnih in javnih zbirk dopolnjujejo zvočni viri – posneti spomini ljudi, ki so bili povezani z dvorcem. Vsemu temu je dodana zelo specifična, morda celo drzna konceptualna raven, ki je nastala v procesu dela kustosinj Alenke Domjan in Milene Zlatar ter umetnikov, ki so svoje likovne interpretacije postavili v center vizualne refleksije osebnega in kolektivnega spominjanja, psihološkega stanja in družbenih vsebin. Srečamo se s krstnimi, prostorsko zasnovanimi umetniškimi deli, ki so jih prispevali Dalibor Bori Zupančič, Veljko Toman in Jože Domjan, ter likovnimi deli Mateja Čepina, Jerneja Forbicija, Doreta Klemenčiča Maja, Metke Kavčič in Jožeta Tisnikarja. Vse likovne intervencije vsebinsko podpirajo zgodovinska dejstva ter gledalcu ponujajo možnost premeščanja in premikanja pozornosti od dokumentarnega k umetniškemu, ki na vizualni ravni razpira kolektivno spominjanje. S tem smo strukturo razstave odprli v širše polje diskusije. Tudi o tem, kako lahkotno dojemamo zgodovino, jo prelagamo in obračamo in pravzaprav ne najdemo (ali ne želimo) njenega bistva kot izkušnje za sedanjost in prihodnost, o čemer razmišlja filozof in sociolog dr. Lev Kreft v eseju Zgodovina in spomin, namenjen prav temu projektu. (mag. Alenka Domjan)

Javna brezplačna vodenja po razstavi ob 18. uri

30. junija
28. julija
25. avgusta
29. septembra
13. oktobra