Vabimo vas na ogled slikarske razstave arihtekta in slikarja Tadeja Žugmana z naslovom PORTRET DUŠE.
Razstava bo na ogled do 29. aprila 2025. Na ta dan bo ob 17. uri javno vodenje po razstavi z avtorjem Tadejem Žugmanom, ki vam bo osvetlil zanimivo ozadje nastanka razstavljenih portretov.
Odpiralni čas: od ponedeljka do četrtka od 8. do 15. ure, v petek od 8. do 13. ure ter v času prireditev.
Vstop je prost.
*******************
Odprtje je bilo v četrtek, 10. aprila 2025, ob 18. uri v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. V kulturnem programu sta nastopila učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec Anej Jager - Kladušek in Neža Tepej in Karel Čretnik, ljubiteljski gledališki igralec, sicer pa širše znan kot ljubiteljski gledališčnik, z deklamacijo dveh skladb. Zbrane je nagovoril tudi slikar Tadej Žugman in povedal nekaj besed o nastanku nekaterih portretov. Prireditev je povezovala Nastija Močnik.
Vabljeni k ogledu fotogalerije (avtor Tone Tavčer in Miran Orožim).
Na naslovni strani:
Mama in oče, olje na platnu, 100 x 150 cm, 2016–2024
Je klasična zakladnica likovne umetnosti odložena na smetišču zgodovine? Je lepa umetnost v 21. stoletju nekaj preživelega?
Pogled na slikarski opus Tadeja Žugmana prinaša odgovor na zastavljena vprašanja. Avtor se že od mladosti posveča tudi slikarstvu, a po letu 2012 je začel novo ustvarjalno obdobje. Realistične tendence je nadgradil s še večjo ustvarjalno skrbjo in disciplino, z žlahtnim in bogatim barvnim razponom, trdno risbo in premišljeno kompozicijsko gradnjo. Z znanji in spoznanji iz zgodovine umetnosti, osebno izpiljenimi metjejskimi veščinami in izrazito intimnimi razmišljanji je vstopil v novo obdobje samosvoje umetnosti. Študijski pristop in izjemna dodelanost slikovnih prizorov sta dokaz avtorjeve predanosti ustvarjanju in njegove perfekcionistične kreativne narave. Njegova spoznanja, da je življenje lepo, da prek umetniških del prihajamo do zavedanja sebe, do samorefleksij ter da je za zunanjo lepoto prisotno globlje pomenljivo sporočilo, ga spremljajo na poti odgovornih uresničevanj videnega. Dela, ki so barvno in oblikovno dovršena do te mere, da jih lahko uvrščamo v fotorealistične in celo hiperrealistične okvire, pa ob žlahtnosti vizualnih informacij segajo tudi onkraj vidnega. S tem utemeljujejo naslov razstave, saj so pogled v dušo njegovih portretirancev, njega samega in v bistvo stvarnega sveta.
(Izsek iz spremnega besedila kustosinje Anamarije Stibilj Šajn, univ. dipl. um. zgod.)
