Skoči na glavo Skoči na vsebino Skoči na nogo

V ŽALCU
VEDNO DOGAJA

Fontana piv Zalec
Ogled razstave U. Kocelija: Uroševi obrazi
Sreda, 9. julij 2025petek, 8. avgust 2025
V času uradnih ur TIC-a Žalec
Savinov likovni salon Žalec
Vstop je prost.

Ob 70. obletnici rojstva slikarja Uroša Kocelija (1955–2023) vas vljudno vabimo na ogled razstave njegovih del z naslovom Uroševi obrazi.

Razstava bo na ogled do 8. avgusta 2025.


Odpiralni čas: ponedeljek, torek, četrtek od 10.00 do 17.00, sreda od 10.00 do 18.00, petek od 10.00 do 16.00. Sobota, nedelja in prazniki zaprto.


Vstop je prost.


Uroš Koceli je odraščal v Žalcu. Ustvarjanje ga je navduševalo že od malih nog. Po končani osnovni šoli v Žalcu je nadaljeval šolanje na Srednji lesarski šoli v Ljubljani in študij na Biotehnični fakulteti – smer lesarstvo. Kot diplomirani inženir lesarstva je najprej delal v lesni industriji, nato pa začel samostojno podjetniško pot kot projektant in izdelovalec pohištva. Likovno se je izobraževal v različnih slikarskih delavnicah. Slikanje je bilo pri Urošu vedno le kratek dotik, pravzaprav oddih, ki mu ne gre ugovarjati pomena in še manj estetskega užitka; bilo je cedilo, skozi katerega je prihajal blagoslov za dušo, ko je lahko razmišljal o sebi, o drugih in o vsem tistem, česar si je v življenju želel.

*******

 

Odprtje je bilo v četrtek, 12. junija 2025, ob 19. uri v Savinovem likovnem salonu Žalec. Vodila ga je Lidija Koceli.

O avtorju in njegovem delu je spregovorila kustosinja razstave mag. Alenka Domjan, dogodek pa sta s čutnim nastopom obogatila Urošev sin Jaša Koceli in Matic Kiker.

Vabljeni k ogledu fotogalerije (foto. Veni Ferant).

Obrazi so zgodbe, ki presegajo okvire podob in nas vodijo do podobe vseh podob, s katerimi živijo ljudje. Obraz, pravi Hans Belting, je obraz, ki ga ima prav vsak izmed nas. Vendar obraz postane pravi šele tedaj, ko pride v stik z drugimi obrazi, ko se zazre vanje ali ko se ti zazrejo vanj. Uroševi obrazi, s katerimi vzpostavljamo odnos na razstavi, so vznikli iz njegove osebne razsežnosti in se nabreklo povezujejo v dogodke in dogajanja, ki so nekoč bogatili pa tudi pretresali njegovo življenje. Mnoštvo obrazov – njega, njegovih najbližjih in neimenovanih sopotnikov – tako vzbuja v gledalcu skušnjavo in željo prepoznati osebe in čas dogajanja, ki presegajo trenutek ustvarjalnega dejanja in uležani v spominu nehote vstopajo v zgodbo kot preteklost, kot sen ali kot iskra trenutka v času njihovega skupnega bivanja.