Po poteh Venceslava Jurija Dunderja skozi Štejerski raj:

Naslov: Po poteh Venceslava Jurija Dunderja Štajerski raj: Savinjska dolina in Novo Celje

Avtor: Peter Zimmermann

Prevajalec: Slavist in germanist Janko Germadnik

Oblikovalec: Peter Florjančič

Založil: ZKŠT  Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec

Žalec, 2016

Cena: 40 eur

Kratek opis:

Knjiga pomeni novo izdajo redke (in torej težko dostopne) knjige o Dvorcu Novo Celje, ki jo je sredi 19. stoletja po naročilu tedanjega lastnika v nemščini napisal češki pisec Venčeslav Jurij Dunder in se imenuje Štajerski raj.

Vsebinsko in jezikovno jo je temeljito predelal dr. Peter Zimmermann in jo na novo poimenoval: Po poteh Venceslava Jurija Dunderja skozi Štajerski raj: Savinjska dolina in Novo Celje. 

Nova slovensko-nemška izdaja knjige iz sredine 19. stoletja obsega več kot 500 strani, je bogato ilustrirana in prinaša zanimive opise, ne samo Novega Celja in bližnje okolice, ampak tudi znamenitosti celotnega območja južne Štajerske (od Logarske doline do Rogaške Slatine, od Slovenskih Konjic do Rimskih Toplic). Te naloge se je lotil oblikovalec Peter Florjančič. Zasnoval je estetsko prepričljivo knjigo, ki govori za Dvorec Novo Celje tudi s svojo zunanjo podobo.

O avtorju:

Profesor Zimmermann, rojen l. 1938 v Berlinu, je dipl. inž. elektrotehnike, doktor gradbenega inženirstva z vzporedno končanim študijem humanističnih ved. Zanj je kot izjemnega, vsestranskega erudita, ki je podkovan na področjih kulture, znanosti, umetnosti, samoumevno, da je tudi odličen poznavalec aktualnih ekonomsko-političnih dogajanj v Evropi, posebej v Nemčiji. Je osebnost aristokratskih manir, v žlahtnem pomenu teh besed, nesporne osebne integritete ter visokih etičnih standardov.

Njegova poroka s hčerjo Alfonza Pečovnika, strokovnjaka za vzrejo konj, tudi direktorja Kobilarne Lipica, mu je Slovenijo približala do te mere, da jo je postopno dojel kot svojo drugo domovino. Tej, drugi domovini, je nudil po najboljših močeh resnično veliko. Posebej, ko je šlo za aktivnosti krepitve vedenja o slovenski kulturi in zgodovini v širšem bavarskem okolju. Prav tako je zaslužen za ohranjanje spomina na v nemškem prostoru uveljavljene izobražence slovenskega rodu.

V želji, da doseže pri tem maksimalen učinek, je z avtoriteto svoje osebnosti pa tudi profesorja na elitni Univerzi Bundeswehra v Münchnu, kjer je imel položaj brigadnega generala, svoje projekte zagovarjal suvereno, prodorno, vselej z na dejstvih temelječih  argumentih.

Slovenskim generalnim konzulom v Münchnu je bil s svojim delom kot, sicer neobstoječi, »konzul za kulturo« (citiram enega od njih) v dragoceno pomoč, posebno pri navezavi kontaktov s tamkajšnjimi ustanovami, državnimi in znanstvenimi. Kot učinkovit operativec  je  osebno vodil izvedbo določenih projektov, zlasti razstav in predavanj. 

Več o aktivnostih prof. Zimmermanna pro Slovenia je razvidno zlasti iz njegovega CV. Leta 2005 je prejel odlikovanje republike Slovenije, napisal veliko uvodnih prispevkov v publikacijah s slovensko vsebino. S tem v zvezi zasluži omembo, da je prof. Zimmermann avtor daljšega prispevka o slikarju in likovnem pedagogu Antonu Ažbetu ter organizator simpozija o Ažbetu v Znanstvenem središču v Münchnu. Nadalje, da je bil l. 2004, ob dr. Andreju Smrekarju, so-predavatelj o tem našem uglednem rojaku na eni od münchenskih fakultet ob odkritju blizu 3 m visokega spomenika Ažbetu, na mestu, kjer je delovala njegova znamenita slikarska šola. Ves postopek  pridobivanja zadevnih soglasij mestnih, cerkvenih, deželnih oblasti, ki je trajal 5 let, je vodil profesor Zimmermann. Pred tem je  l. 2001 poskrbel še za obnovo zapuščenega Ažbetovega groba na münchenskem pokopališču Nordfriedhof. V obeh primerih so zagotovile potrebna sredstva gospodarske družbe iz Slovenije.     

Omeniti še velja, da ga je smrt soproge Mije (l. 2009) spodbudila k intenziviranju učenja slovenskega jezika, ki ga sedaj solidno obvlada, v pisni in govorni obliki.

Gornji oris lika profesorja Zimmermanna ne bi bil popoln brez omembe njegovih aktivnosti v poletnih mesecih, ko deluje na vzorno prenovljeni domačiji s posestvom v Hramšah nad Dobrno (ki sta ga kupila na pobudo soproge) kot »mali kmet«. V svojem lokalnem okolju, pa tudi Žalcu (prejemnik občinskega priznanja l. 2012) in Celju je visoko cenjen; občasno ima tudi predavanja, seveda v slovenskem jeziku.

Profesor Zimmermann je, kot že rečeno, dobitnik odlikovanja RS.

Prirejeno po besedilu Ivana Martelanca, svetovalca SAZU.

Beseda avtorja:

Potrudili smo se, da bi napravili knjigo, ki sicer nima namena biti zgodovinski učbenik, bo pa veliko povedala o zgodovini in topografiji naše ožje in širše domovine. Ne meri samo na razum, ampak skuša vzbuditi tudi čut pokrajinske pripadnosti. Z njo naj bi Novo Celje, Žalec in Savinjska dolina pridobili nove prijatelje.